Zgodba Repinclja


Tradicionalnih panonskih hiš, narejenih iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo tudi pod imenom »cimprače« danes skorajda ne najdemo več. A so še v začetku 20. stoletja predstavljale pomemben del stanovanjske kulturne dediščine kmečkega prebivalstva v Prekmurju.


Z možem sva se v zaljubila v Prekmurje, ko sva z otroci v času počitnic obiskovala toplice. Leta 2006 sva v vasi Trnje kupila staro, razpadajočo cimpračo s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Najstarejši ohranjen del cimprače datira v čas 1874. Z ljubeznijo do kulturne dediščine sva s sodelovanjem lokalnih obrtnikov, ki so vešči tradicionalnih postopkov gradnje, obnovila domačijo. Pri obnovi sva ohranila avtentično obliko domačije, namembnost prostorov pa prilagodila današnjim potrebam in načinu življenja. Zavedava se njene neprecenljive kulturne in etnološke vrednosti, ki danes za nas predstavlja prijetno vračanje v preteklost s pridihom domačnosti.


Pri obnavljanju gospodarskih poslopij sva pomožni prostor preuredila v prostor za goste, kjer je prostora za 4 osebe. Na domačiji še vedno stoji originalen koruznjak, poleg katerega sva uredila majhen vrt z rožami, zelišči in REPINCLJEM oziroma t. i. motovilcem, katerega lahko gosti prosto uporabljajo. Za poslopji je tudi velik sadovnjak, ki premore še avtohtona sadna drevesa. Obnovila sva tudi svinjak, ki je predelan v delavnico ter leseno lopo, ki danes služi shranjevanju orodja in za mehanizacijo.

V bližnji prihodnosti imava namen poleg studia urediti še prostor s savno.